Spoznavanje razvojnega kroga navadne krastače

denis_matezic

Denis Matežič

Uvod

Ob mlaki smo z drugošolci naleteli na samčka in samičko krastače, v vodi pa na paglavce. Dvoživki in paglavce smo previdno prenesli v šolo. V učilnici smo jim uredili začasen življenjski prostor do izpustitve, jih opazovali in primerjali. Zanimalo nas je, zakaj preživijo del življenja v vodi kot paglavci, kot odrasle živali pa ne.

Aktivnosti učencev

  • Pomoč pri pripravi gojišča za krastači in paglavce,
  • skrb za hrano in čisto vodo v akvaterariju,
  • iskanje podatkov iz literature,
  • reševanje različnih naravoslovnih nalog,
  • izdelovanje plakata,
  • vrnitev dvoživk v naravno okolje, saj so ogrožene in zavarovane.

Učni cilji

  • Spoznavajo, da v drugačnih okoljih živijo drugačna bitja,
  • opazujejo razvojni krog navadne krastače,
  • spoznajo zunanjo zgradbo dvoživk in paglavcev,
  • naštejejo podobnosti in razlike,
  • povezujejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja.

Metode in oblike dela

Metode dela: razgovor, razlaga, sistematično opazovanje tako v učilnici kot v naravi, beleženje podatkov, praktične aktivnosti in uporaba pisnih virov.

Oblike dela: frontalna, individualna in skupinska.

Izvedba dejavnosti

Opazovanje je potekalo tri tedne. Dvoživkama smo v razredu uredili akvaterarij, da smo ju lahko dlje časa natančneje opazovali. Na dno smo nasuli prod, pri strani pa večje kamne na kup. Zalili smo ga z vodo iz naravnega okolja. Vodo smo pogosto menjali. Ko je bil umetni življenjski prostor pripravljen, smo samčka in samičko previdno položili vanj in jih nahranili. Opazovali smo njuno vedenje, ki je bilo večji del časa parjenje. Paglavce smo previdno dali v drugo stekleno posodo z vodo. Učenci so dobili različne naloge, ki so jih po predhodnem pogovoru, iskanju podatkov v literaturi in opazovanju živih organizmov v razredu uspešno rešili. Opisali so razvojni krog krastače, iskali podobnosti in razlike ter izdelali plakat.

  1. Opazovanje zunanjega videza dvoživk in poimenovanje le teh

Naloge: Primi žival v roko in opazuj njen zunanji videz (koža, plavalna kožica na okončinah, oči, zaušesne žleze). Ali opaziš kaj posebnega? Izmeri njuno dolžino. S pomočjo določevalnega ključa ugotovi njeno ime.

Ugotovitve: Najpogumnejši so prijeli krastačo v roko. Opazili so, da je bil samček manjši in svetlejših rjavih barv kot samička. Dotikanje krastače z rokavicami ni poškodovalo njihove kože. Hrapava koža je bila polna drobnih žlez. Oči so bile bakreno rdeče. Ugotovili so, da sta se veliki zaušesni žlezi na koncu razhajali. Zadnje okončine so bile daljše, ker so prilagojene na skakanje in hojo po kopnem ter odrivanjem pri plavanju. Poclip_image002sebnost, ki so jo učenci našli, je bilo več manjših bradavic, ki so vzbujale neugodje. Dolžina samice je bila 10 centimetrov, samčka pa 6. S pomočjo določevalnega ključa so določili ime: navadna krastača – Bufo bufo.

Slika 1. Samček in samička navadne krastače

  1. Opazovanje zunanjega videza paglavcev

Naloge: Opazuj zunanji videz paglavcev (barva kože, ima/nima okončin, oči, rep, plavalna kožica). Ali opaziš kaj posebnega? Izmeri njihovo dolžino.

Ugotovitve: Učenci so ugotovili, da so bili paglavci s temno prosojno kožo dolgi centimeter do dva, z dolgimi repki, ki jim je omogočal, da so lahko plavali po vodi. Usta in oči so bila vidna na prednjem delu. Škrge so bile prekrite s kožno gubo. Večina paglavcev je imela clip_image004razvite zadnje okončine. Sklepali so, da so stari približno od osem do deset tednov. Opazili so, da se hitro premikajo z zvijanjem repa. Zaradi razvijanja pljuč so nekateri prihajali na površje po zrak. Ob dotiku so ugotovili, da je njihovo telo mrzlo in sluzasto. Majhni paglavci so bili počasnejši in so več počivali, večji pa hitrejši in spretnejši.

Slika 2. Opazovanje paglavca z lupo

  1. Življenjski prostor krastač in paglavcev

Naloge: Kje se krastači večino časa zadržujeta? Kje živijo krastače? Kje živijo paglavci? Kaj meniš, zakaj? Zakaj jih imenujemo dvoživke? Kaj je zanje značilno?

Ugotovitve: S pomočjo literature so ugotovili, da je življenjski prostor krastač stoječa voda, vrtovi … Videli so, da se dvoživki večino časa zadržujeta v vodi. Opazili so, da sta prišli na kamne, če je bila voda onesnažena. Po menjavi vode sta se spet potopili, a le do pol. Na internetu so prebrali, da bi pod vodo odrasle živali utonile, ker dihajo s pljuči. Prebrali so, da dihajo tudi s kožo, zato mora biti vedno vlažna. Paglavci živijo pod vodo, ker dihajo s škrgami, imajo rep s kožno gubo za plavanje in se hranijo z drobnimi organizmi. Paglavci s prvimi okončinami, so prihajali nad gladino vode po zrak. Predvidevali so, da je njihovo življenje vezano na kopno in vodo. Zaradi dvojnega načina življeclip_image006nja so dvoživke. Podatek, da se dvoživke levijo in kožo požrejo, je bil za učence zelo zanimiv. Telesna temperatura dvoživk je odvisna od okolja. Pozimi se skrijejo pod zemljo in otrpnejo.

Slika 3. Paglavec

  1. Opazovanje gibanja krastač

clip_image008Naloge: Opazuj premikanje in mirovanje samčka in samičke. Kaj si opazil?

Ugotovitve: Učenci so ugotovili, da je bil ves čas bivanja samec na samici. Večinoma sta bila v vodi, z glavo na suhem. Samica se je premikala spretno, pri hoji jo ni oviral. Ugotovili so, da sta se parila, ker je samica v vodo odložila večje število jajčec.

Slika 4. Navadna krastača v rokah učenca

  1. Oglašanje krastač

Naloga: Poslušaj oglašanje krastač. Kako se oglašata? Zakaj se oglašata?

Ugotovitve: Ugotovili so, da se je oglašal le samec s tihim, nežnim in kratkotrajnim zvokom. Menili so, da ga je strah.

  1. Prehranjevanje krastač

Naloga: S čim in kako se prehranjujeta? S čim in kako se prehranjujejo paglavci?

Ugotovitve: Iz enciklopedije so izvedeli, da so odrasle živali mesojede in se prehranjujejo z manjšimi živalmi. Videli so, da proti plenu iztegnejo dolg in lepljiv jezik ter ga posrkajo vase. Paglavci se prehranjujejo z odmrlimi organskimi snovmi, ji jih strgajo s strgalcem v ustih.

Izjave učencev ob koncu opazovanja:

  • Bilo je zelo lepo in poučno. Prvič sem prijela krastačo v roko. Najprej me je bilo strah, potem pa je strah izginil.
  • Paglavce in krastači sem hranil s hrano za ribe.
  • Ustrašila sem se, ko je krastača ušla po razredu. Ves čas sem bila na stolu.
  • Ko je učiteljica brala pravljico, sem zaslišal oglašanje.
  • Ko smo se jima približali, sta se skrili pod vodo. Krastači sta plahi živali.

Sklepna misel

Veliko ljudi misli, da so dvoživke zaradi svojega sluzastega videza in bradavičaste kože grde živali. Tudi sami smo bili takega mnenja, dokler jih nismo imeli v razredu in ju prijeli v roke. Izkustveno učenje omogoča, da učenci intenzivneje spoznavajo svet okoli sebe. Z aktivnim pristopom k učenju postane njihovo znanje trajnejše in pouk kvalitetnejši.

Krastači smo vzljubili in ju poimenovali Regica in Kvak.

Literatura

  1. Antić, M., Bajd, B., Ferbar, J., Krnel, D., Pečar, M. (2001). Okolje in jaz 2. Spoznavanje okolja za 2. razred devetletne osnovne šole. Modrijan, Ljubljana.
  2. Bajd, B. (2002). Moje prve dvoživke. Modrijan, Ljubljana.
  3. Novak, T., Ambrožič – Dolinšek, J., Bradač, Z., Cajnkar, M., Majer, J., Mencinger – Vračko, B., Petek, D., Pirš, P. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoška fakulteta, Maribor
  4. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.