Razvrščanje in ločevanje snovi

Lidija Abramič

V razredu imamo zbirko predmetov iz različnih snovi. Učenci jih najprej poskušajo ločiti na otip (mehke, trdne, mrzle, upogljive …), nato pa ugotavljajo, iz katerih snovi so ti predmeti. Predmete stresemo na mizo in jih poskušamo razvrstiti po barvi, obliki, trdnosti, velikosti … Ob tem se pogovarjamo, da so nekateri predmeti iz naravnih materialov, drugi pa iz umetnih.

Pomembno je, da učenec svojo izbiro utemelji in poišče enako snov tudi v njegovi okolici. Predmete razvrstimo tudi glede na materiale, iz katerih so narejeni (steklo, kovina, les, plastika …).

Slika 1, 2: Razvrščanje predmetov

Učence opozorim, da se snovi spreminjajo in s tem se spreminjajo tudi njene lastnosti. Snov je lahko živa, mrtva, strupena, naravna, kemična … Organske snovi se razgrajujejo. Snovi imajo različne značilnosti: ene so tekoče, druge trdne, tretje plinaste, topljive … Snovi delimo v trdne, tekočine ali kapljevine in pline.

Slika 3: Delitev snovi

Voda je primer za vsa tri agregata stanja: led, kapljevina in paro.

Pri izvajanju dejavnosti smo sledili naslednjim ciljem:

• Učenci spoznajo snovi, ki jih uporabljajo in opisujejo njihove lastnosti,
• spoznavajo postopke za ločevanje trdnih snovi,
• spoznavajo snovi v različnih agregatnih stanjih (led, tekoča voda, para),
• mešajo in ločujejo snovi,
• poskrbijo za red in čistočo.

Metode dela: razgovor, razlaga, sistematično opazovanje, beleženje podatkov, praktične aktivnosti, uporaba pisnih virov.

Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska.

Učni pripomočki: cedila, različne snovi, posode, steklene čaše, magnet, različni predmeti, različne tekočine: olje, voda.

Načini preverjanja zastavljenih ciljev: reševanje učnih listov, ustno spraševanje, izdelava plakata.

IZVEDBA DEJAVNOSTI – LOČEVANJE SNOVI

Pred izvedbo dejavnosti sem razdelila učence v sedem skupin. Vsaka skupina je dobila navodila za ločevanje snovi na učnem listu in potreben material za izvedbo piozkusa. Najprej so poimenovali snovi in ugotavljali, po katerih lastnostih se snovi razlikujejo (barva, velikost delcev, agregatno stanje, topnost v vodi in privlačnost na magnet). Razliko v lastnostih so upoštevali pri postopku ločevanja zmesi. Na učne liste so zapisali svoja predvidevanja, opažanja in narisali shemo ločevanja. Po opravljenem poizkusu, pa so primerjali svoja predvidevanja z rezultati. Skupine so dosledno in z navdušenjem poročale o svojem delu. Po potrebi smo poskus ponovili.

Sejanje

Prva skupina učencev je dobila nalogo ločevanja snovi s sejanjem. Na mizo so poleg navodil na učnem listu dobili še cedilo, pesek in večje kamenčke. Najprej so si posamezne snovi ogledali, jih poimenovali in jim določili lastnosti. V posodi so nato zmešali pesek in kamenčke. Ugotavljali so, kako bi lahko zmes peska in kamenčkov spet ločili. Povedali so, da bi večje kamenčke iz peska pobrali z roko ali pa bi zmes presejali skozi cedilo. Svoja predvidevanja so narisali in napisali. Po izvedenem poskusu ločevanja peska in kamenčkov s sejanjem so ugotovili, da večji kamenčki res ostanejo v cedilu, medtem ko manjši padejo skozi reže v posodo. Preizkus so narisali.

Slika 4. Učni list sejanje

Slika 5. Sejanje                     Slika 6. Zmes je ločena

Druga skupina učencev je dobila nalogo ločevanja treh snovi ravno tako s sejanjem. V posodo so zmešali lešnike, zdrob in riž. Pogovarjali so se o značilnostih teh snovi, nato so iskali način ločevanja zmesi treh snovi. Povedali so, da bi snovi ločili z dvema različnima cediloma. Cedilo z večjimi odprtinami bi zadržalo lešnike, cedilo z manjšimi odprtinami pa bi zadržalo riž. Zdrob, ki je najbolj droban, bi šel skozi obe cedili. Svoja predvidevanja so narisali in napisali. Po poskusu ločevanje z dvema cediloma so ugotovili, da so pravilno razmišljali in da so bila njihova predvidevanja pravilna.

Slika 7. Učni list – sejanje                                 Slika 8. Sejanje

Dekantiranje

Tretja skupina je v stekleno posodo zmešala nekaj žlic peska in kozarec vode. Vse skupaj so dobro premešali in zmes opazovali. Ugotovili so, da so dobili umazano vodo. Po prenehanju mešanja se je pesek počasi usedal na dno. Predvidevali so, da je potonil zato, ker je težji od vode. Ob stekleni palčki so previdno odlili vodo v prazno čašo. Opazili so, da je voda v drugi čaši še vedno umazana in pomešana z drobnim peskom, ki se je počasi usedal na dno. V prvi posodi pa je moker pesek ostal na dnu.

Slika 9. Učni list – dekantiranje

Slika 10, 11, 12: Ločevanje zmesi z dekantiranjem

Filtracija

V čaši so učenci četrte skupine zmešali žličko peska in kozarec vode. Zmes so prelili skozi preprosto napravo za filtriranje, ki so jo naredili s pomočjo učiteljice. V čašo so dali steklen lij in vanj filtrirni papir. Zmes so počasi prelili skozi filtrirni papir in opazovali, kaj se bo zgodilo. Ugotovitve, da je voda stekla skozi papir in da so na papirju ostale smeti in pesek, so zapisali na učni list.

Slika 13. Učni list – filtracija

 

Slika 14. Učenci ločujejo snovi s filtriranjem

Ločevanje z magnetom

Peta skupina je na bel papir stresla nekaj koruzne moke in vanjo zmešala železne opilke. Naloga je od njih zahtevala, naj razmislijo, kako bi ločili opilke od koruzne moke. Povedali so, da bi snovi ločili s pihanjem ali magnetom. Magnet so položili pod papir in se zabavali ob premikanju magneta na eni strani in opilkov na drugi. Magnet je bil tako močan, da so se opilki postavili pokonci. Nalogo so uspešno opravili in postopek ločevanja tudi narisali.

Slika 15. Učni list: Ločevanje z magnetom

Slika 16. Kovinski opilki in koruzna moka

Ločevanje z magnetom

Učenci šeste skupine so dobili vrečko z različnimi, »na videz« kovinskimi predmeti. Najprej so predmete poimenovali in jim določili značilnosti. Pred poskusom so predvidevali, ali jih bo magnet privlačil ali ne. Podatke so beležili pred in po poskusu. Ugotovili so, da niso vedno pravilno sklepali. Začudili so se ob ugotovitvi, da magnet privlači kovanec enega centa, kovanec desetih centov pa ne. Pri ločevanju jih je večkrat zmedla barva predmeta. Npr.: kovinska sponka ovita v plastični ovoj ali rumen žebelj. V obeh primerih so sklepali, da jih magnet ne bo privlačil, po poskusu pa so se prepričali o nasprotnem. Predmete so narisali kot dve skupini (privlačnost, neprivlačnost).

Slika 17. Učni list – ločevanje z magnetom                  Slika 18. Poskus ločevanja z magnetom

Ločevanje z lijem ločnikom

Sedma skupina je v posodo nalila olje in vodo. Naloga je od njih zahtevala razmišljanje, kako bi lahko ločili zmes dveh tekočin. Najprej jih je začudilo, da je voda »spodaj«, kakor so se izrazili, olje pa plava na njej. Predvidevali so, da bi olje lahko posrkali s cevko. Ena deklica pa je predlagala, da bi zmes vlili skozi filtrirni papir. Voda bi odtekla, olje bi se prijelo na papir. Po ogledu lija ločnika so takoj spoznali, da bo voda odtekla, olje pa ostalo v njem takoj, ko bomo zaprli »pipco« ali stišček. Ta poskus jim je bil najbolj zanimiv.

Slika 19. Učni list – ločevanje z lijem ločnikom

Slika 20, 21: Olje in voda, lij ločnik

EVALVACIJA

Pri samem učnem procesu je bilo potrebno učence spretno voditi, da smo jih pripeljali do želenega cilja. Na zastavljena vprašanja so odgovarjali spontano in po njihovi presoji, a pogosto pravilno. Pouk, kjer je veliko praktičnega dela, je za učence bolj zanimiv, saj lahko snov primejo, jo otipajo, opišejo, primerjajo in si s tem veliko več zapomnijo. Izvajanje poizkusov je zanje nekaj posebnega, saj se pri tem učijo z lastnim delom. Zanimiva so bila predvidevanja učencev pred izvedbo poizkusa. Skrbno so izpolnili učne liste pred in po opravljeni nalogi ter se odgovorno pripravili na poročanje.

LITERATURA

1. Ankerst, H. (1949). Kemija v elementarni obliki. Ljubljana.
2. Kobal, E. (1994). Kemija za vedoželjne. Ljubljana: DZS.
3. Ryan, L. (2000). Kemija, preprosta razlaga kemijskih pojavov. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
4. Tempusova projektna skupina. (1993). Tempusovo SNOPJE. Ljubljana: DZS.
5. Učni načrt za spoznavanje okolja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.