S knjižnim nahrbtnikom že v vrtcu spodbujamo bralno kulturo

in družinsko branje

marta_brlan

Marta Brlan

Povzetek:

Bralna kultura se začne že v najzgodnejših obdobjih življenja. Pri tem upoštevamo individualne razlike ter otrokom ponujamo čim več dejavnosti, da otroci knjigo vzljubijo. Prispevek predstavlja knjižni nahrbtnik, eno od dejavnosti, ki spodbuja bralno kulturo in družinsko branje in povezuje vrtec z družino.

Ključne besede:

Bralna kultura, knjižni nahrbtnik, družinsko branje

Razvoj bralne kulture vključuje oblike spodbujanje branja in razvijanje potrebe po branju. Predvsem zavzetost za branje je tista, ki je odločilna pri medgeneracijskem prenosu pismenosti. Strokovni delavci v vrtcih in šolah, knjižničarji in starši so tisti, ki bi morali predstavljati vzor bralcev in jim pokazati, da v branju uživajo. Branje je prijetno, je užitek, je koristno. Bralna zmožnost se razvija vse življenje, prične pa se v predšolskem obdobju v okviru vrtca in kurikula ter v okviru družine. Pri izboru gradiv moramo upoštevati individualne razlike med otroki, njihovimi zmožnostmi in interesi. S predbralnimi dejavnostmi je treba spodbujati zanimanje za branje, seveda pa navajati otroke na reden obisk knjižnice, knjigarne, knjižnega sejma. (Pečjak, S. idr.,2011). Ena od dejavnosti, ki poleg navedenega tudi spodbuja bralno kulturo in predvsem družinsko branje, je knjižni nahrbtnik.

Bralna kultura in kurikulum za vrtce

Kurikulum za vrtce bralno kulturo uvršča v področje jezika, seveda pa se dejavnosti za njeno spodbujanje prepletajo z ostalimi področji, saj želimo motivirati otroke na različne načine ter tako razvijati otrokove predbralne in predpisalne sposobnosti. Branja, knjižne in književne vzgoje se dotikajo cilji:

  • »Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.
  • Otrok razvija predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti.
  • Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu.
  • Otrok posluša različne literarne zvrsti ter spoznava razlike in podobnosti med njimi.
  • Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij.
  • Otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitiven odnos do literature.
  • Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega prostora).
  • Otrok se uči samostojno pripovedovati.
  • Otrok se ustvarjalno izraža v jeziku.
  • Spoznavanje simbolov pisnega jezika.
  • Zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 32-33)

Pri tem poudarjamo poslušanje zgodb, motiviranje otroka za poslušanje in razvijanje predbralnih spretnosti, s tem da mu približamo literaturo, jo povežemo z različnimi dejavnostmi ne le iz področja jezika, pač pa tudi ostalih področij. Otroci knjige, zgodbe ne le poslušajo, ampak tudi sami »berejo« ob slikah v knjigi, zaigrajo z lutkami. Tematiko zgodbe povežemo z naravoslovnimi poskusi, poklici, razvrščanji… Možnosti je veliko, če le jih znamo izkoristiti.

Z dejavnostmi v povezavi z bralno kulturo omogočamo tudi uresničevanje načel kurikula. Vrtec se povezuje z okoljem, v katerem živimo, s knjižnico, lokalnimi pravljičarji in nenazadnje tudi z družino, saj na različne načine tudi na področju knjižne vzgoje starše spodbujamo k družinski pismenosti. Predvsem v primerih, ko otrok doma ne dobi dovolj bralnih spodbud, pa družinski manko zapolni vrtec, ki otroku omogoči ustrezni razvoj tudi na tem področju.

Spodbujanje bralne kulture in otroške domišljije v vrtcu

»Knjižna vzgoja pomeni vzgajanje otroka v bralca, ki bo knjigo potreboval, ki bo znal doživljati knjigo v vseh njenih razsežnostih. Gre za sistematično, starosti primerno vzgojo h knjigi in s knjigo, skratka za usposabljanje otroka v osveščenega uporabnika knjige. Izraz ‘knjižna’ je uporabljen premišljeno, kajti izraz ‘književna’ vzgoja bi pomenil samo literarno vzgojo.« (Medved, 1998)

Knjižni nahrbtnik

zvezek vtisov knjižni nahrbtnik (1)Je ena od dejavnosti za spodbujanje bralne kulture. Že najmlajši s tem pridobijo na področju zgodnjega opismenjevanja in tudi razvoja govora. Spodbuja k vzgoji najmlajših o pomenu knjige in vlogi knjige v našem življenju.

Knjižni nahrbtnik lahko vključimo v vrtčevsko dogajanje že v oddelkih prve starostnega obdobja. In z njim nadaljujemo skozi vsa leta do vstopa v šolo. Povezuje vrtec z družino, saj vključuje sodelovanje s starši. Vzgojitelj v knjižni nahrbtnik pripravi nekaj slikanic, strokovno literaturo za starše, knjigo za ustvarjanje ali skupne aktivnosti ter zvezek vtisov, v katerega zapisujejo svoje misli ob prebiranju knjig skupaj z otrokom, lepijo fotografije, rišejo…

Knjižni nahrbtnik potuje od družine do družine, pri vsaki gostuje teden dni, da lahko starši otrokom preberejo/prebirajo zgodbe. Starši s tem spoznajo, kakšna je vrednost te dejavnosti in tudi sami poskrbijo za obisk knjižnice.

Nzvezek vtisov knjižni nahrbtnik (2)aša izkušnja s knjižnim nahrbtnikom je neprecenljiva. Dejavnost smo pričeli v prvem starostnem obdobju v skupini otrok, starih 2-3 leta. V knjižni nahrbtnik sem pripravila tri slikanice, eno knjigo pesmic, knjigo za ustvarjanje (lutke), eno od knjig Marka Juhanta o vzgoji in zvezek vtisov. Starše sem predhodno seznanila s projektom in jih prosila, naj dogajanje okoli knjižnega nahrbtnika dokumentirajo in v zvezek vtisov zapišejo svoje misli, prilepijo fotografije, risbice…

Knjižni nahrbtnik je v družini gostoval en teden – od ponedeljka do ponedeljka. Termin je bil izbran z namenom, da se med vikendom starši z otroki lahko posvetijo dejavnosti, če med tednom za to zmanjka časa. Pri dodeljevanju knjižnega nahrbtnika otrokom sem si pomagala z izštevanko. Kdor je bil izštet, je bil naslednji na vrsti zanj. Otroci so bili vsak ponedeljek navdušeni ob listanju zvezka vtisov ter komaj čakali, da bodo izšteti.

zvezek vtisov knjižni nahrbtnik (3)S skupino otrok smo tri leta zapored odkrivali radosti knjižnega nahrbtnika in njegove vsebine. S starostjo sem vsako nadaljnje leto vsebino nahrbtnika prilagodila in nadgradila tudi ustvarjalni vidik. Drugo leto je bil knjižni nahrbtnik ekološko obarvan, vseboval je tri eko-zgodbe, namesto ustvarjalne knjige pa je v njem našla prostor knjiga ‘Eko-družabne igre’. Starši so z otroki ustvarili kar nekaj eko-iger iz odpadne embalaže, ki so jih predstavili v zvezku vtisov. Zadnje leto smo nahrbtnik tematsko povezali z imenom skupine (Medvedki), zaradi poplave kuharskih šovov pa sem vanj dodala tudi ‘Knjiga receptov’. Tako sva spodbudili preživljanje kvalitetnega časa otrok s starši na prav poseben način.

Otroci vedo, da je čas s knjižnim nahrbtnikom čas zanje, zato želijo v zvezku vtisom prikazati kar največ od tega, kar se je dogajalo čez teden: čudovite domače lutke, zabavne eko-igre, slastne jedi, pripovedi o najljubših zgodbah in najpopularnejših slikanicah, risbice otrok in fotografije častnega kotička v sobi, pripravljenega za knjižni nahrbtnik.

Nekaj vtisov staršev o knjižnem nahrbtniku:

  • »Branje zgodbic je pri nas doma ‘čas za nas’. Takrat se preselimo v zgodbo; smo veseli, žalostni, presenečeni, se poistovetimo z junaki in se tudi pogovarjamo, zakaj je kaj dobro, slabo, kaj smo se naučili iz zgodbe. Vsi zelo uživamo ob prebiranju zgodb.«
  • »Knjige so bile res poučne in zanimive. Želeli bi si, da bi jih lahko imeli v naših gosteh še kakšen dan več, da bi se lahko bolj posvetili vsaki posebej.«
  • » Adijo, knjižni nahrbtnik. Teden s teboj je čisto prehitro minil. Želimo ti, da bi še naprej uspešno opravljal svoje poslanstvo in nas seveda spet kmalu obiskal.«
  • »Očka in mamica sta z navdušenjem prebrala knjigo, namenjeno staršem. Ker sama želita vzgojiti svoji hčerki v samostojni osebi, ki bosta znali v življenju stati za svojimi dejanji in bili odgovorni in predvsem srečni, sta dobila potrditev, da sta na dobri poti. Med potjo pa je seveda dobro kdaj pa kdaj dobiti oziroma obnoviti napotke in namene. Hvala!«
  • »Teden, ko je gostoval pri nas knjižni nahrbtnik, se je zelo hitro končal. Sedaj nahrbtnik potuje v šapice drugega medvedka. Upamo, da se bo zabaval ob prebiranju knjig kot smo se mi. Res nam je lepo krajšal čas in z njim smo ustvarili lepe nove spomine.«
  • »Knjižni nahrbtnik je super ideja! Pri branju, kuhanju in pisanju domače naloge je sodelovala cela družina. Umeja je svojo nalogo vzela zelo resno in zagnano, saj je končno tudi ona, in ne le njena starejša bratca, dobila svojo domačo nalogo.«
  • »Knjigice so res skrbno izbrane. Vsaka s svojo zgodbo nosi posebno sporočilo in se otrokovega srca dotakne. Sploh pa je knjižni nahrbtnik odlična ideja. Otroci so ga vzeli za svojega in vidim, kakšno razočaranje je bilo ob ponedeljkih, ko ni bila izšteta, in veselje, ko je prišel do nas. Prav presenetila nas je, da se je spomnila pločevinke Fižoline iz lanskega nahrbtnika, ki je bila pri nas doma celi hit. Smiješak«

Zaključek

Otroci se med seboj razlikujejo. Eni radi poslušajo zgodbe, pravljice, drugo uživajo v podrobnostih iz narave, vesolja, življenja vitezov,…Nikoli ni prepozno, niti prezgodaj, da začnemo brati. Že zgodaj, preden so sposobni sami prebirati besede, otrokom kažemo slikanice, s starostjo otrok, z odraščanjem pa narašča tudi zahtevnost knjig. Pomembno je, da otroke spodbujamo k različnim knjigam in jim s tem širimo obzorja, hkrati pa prisluhnemo tudi otrokovim željam. Če jim ponudimo dejavnosti za to, da postanejo zavzeti, radovedni, zvedavi,… navdušeni bralci, bodo to zagrabili z odprtimi rokami.

S.I.Hayakawa je nekoč dejal:

“Ljudje, ki so brali dobre knjige, so resnično doživeli več kot tisti, ki ne znajo ali nočejo brati… Ni res, da imamo samo eno življenje. Če znamo brati, lahko živimo toliko življenj in toliko različnih življenj, kolikor si želimo.”

Naj otroci živijo čim več življenj.

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
  2. Ciciuhec, beremo z malčki. (2016) (30.1. 2017)
  3. Medved, K. (1998). Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok v knjižnici. Knjižnica, 42(1988)1, str. 107-123.
  4. Pečjak, S. idr. (2011). Bralna kultura. V: Bucik, N. ur. Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 23-35.
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.