Računalnik za najmlajše – da ali ne

Computer For the Youngest – YES or NO

betka_potocnik

Betka Potočnik

Povzetek

Živimo v času, ko nas na vsakem koraku spremlja sodobna tehnologija. Računalnik in splet nam nudita različne možnosti pridobivanja, utrjevanja in širjenja znanj v šoli in doma. Otroci v tem svetu živijo in vso tehnologijo spremljajo kot samoumevno, saj je prisotna v naših šolah, domovih, torbicah in žepih. Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem delu in vsakdanjem življenju. Računalniška pismenost je pomembna, saj računalnika otroci ne uporabljajo le za igro, temveč je postal zelo pomemben del učnega procesa, pridobivanja informacij, usvajanja različnih znanj, pripomoček pri učenju in raziskovanju. Ne smemo pa pozabiti, da sta računalnik in splet nepogrešljiva pri navezovanju stikov. Torej, naj naše otroke spustimo v digitalni svet ali ne? Je to za njih dobro ali slabo? Koliko, kdaj, kako … so številna vprašanja tako za starše kot za vzgojitelje v vrtcih in učitelje v šolah.

Ključne besede: otroci, računalnik, splet, varnost

Abstract

We live in the time when modern technology accompanies us on every step of the way. At schools and at home computers and internet offer various possibilities of gaining, revising and expanding knowledge. Children nowadays take modern technology for granted since it is present at schools, homes, in bags and pockets. The use of computer has become essential at work and in everyday life. Computer literacy is of great importance since computers are not used only for playing games but also for learning, gaining information and assimilating knowledge. Moreover, they serve as a learning and research tool. We must not forget to mention the social function of computers and internet. Therefore the question remains, should or should we not let our children enter the digital world? Will they benefit from the use or will this be harmful to them? When, how and how much … are question words that occupy parents, prep teachers and school teachers.

Keywords: Children, computers, internet, safety

1. Uvod

Pred nekaj dnevi sem obiskala starejšo gospo, ki je pazila na svoje tri vnuke stare šest, osem in deset let. Zunaj je bil sončen dan, otroci pa – najmlajša pred TV in gleda risanke, ostala dva pa na računalniku. »Veš, zunaj jih ne morem paziti – nadzorovati. Nevarno je. Lahko pripelje avto in koga zbije, lahko jih ogovarja ali nadleguje kak neznanec … Tukaj pa je vse v redu. Sploh ne vem, da so tukaj. Večkrat tako naredimo, ko so pri imagemeni.«

Doma in v šoli bi morali nameniti še več pozornosti varni uporabi računalnikov. Da dostop prepovemo, ni prava pot. Otroke je potrebno opozoriti na nevarnosti, ki jih prinese uporaba digitalne tehnologije.

2. Dostopnost in uporaba digitalne tehnologije

Naši otroci živijo z digitalno tehnologijo in njenim hitrim razvojem. Na televiziji se najprej srečajo z risankami, prek računalnika pa z igricami. Obe obliki preživljanja prostega časa imata pozitivne in negativne učinke na otroke, saj so otroci v predšolskem obdobju izredno dojemljivi, prilagodljivi in hkrati ranljivi.

Pozitivni vidiki uporabe digitalnih medijev v vzgoji predšolskih otrok so:

  • hitra in učinkovita komunikacija,
  • učinkovito izmenimagejevanje različnih dokumentov,
  • hiter dostop do različnih informacij,
  • množica različnih storitev (npr. nakupovanje, dostop do bančnega računa …),
  • možnost objave informacij in podatkov,
  • široka paleta vzgojnih vsebin, shranjenih na digitalnih medijih,
  • digitalni mediji ponujajo simbolni material za ustvarjanje fantazij,
  • uporaba računalnika vpliva na boljši kognitivni razvoj predšolskih otrok.

imageZa mlajše otroke, ki so sposobni intuitivnega učenja in posnemanja, avdio in video pripomočki predstavljajo dobrodošlo popestritev, saj ponujajo široko paleto poučnih vsebin in oblik. Prednost teh pripomočkov je v kontinuirani uporabi skozi daljše časovno obdobje, kar je izredno pomembno pri vzgoji mlajših otrok. Raziskave so namreč pokazale, da imajo predšolski otroci nižje sposobnosti koncentracije, zato je nujno za njihov izobraževalni proces, da poteka kontinuirano in večkrat na teden ter da predstavlja del njihove igre.

Otroci enostavno potrebujejo medijske slike in zgodbe, da predelajo svoje ravnanje v nekih razmerah. Mediji so material ustvarjenega fantazijskega sveta pri otroku. Vsak človek pa potrebuje fantazije in domišljijo, da si ustvari svojo perspektivo sveta, da osmisli svojo prihodnost in razvije sposobnosti učenja.

imageSlika 1. Igra na dvorišču
(vir: arhiv OŠ Križe)

imagePoleg pozitivnih učinkov prinašajo digitalni mediji v naše domove tudi mnogo negativnih posledic:

  • fenomen »izgube dvorišča«,
  • problem ločevanja med realnostjo in fikcijo,
  • premalo gibanja,
  • pretirano igranje računalniških in spletnih igric,
  • pretirano vzbujanje pozornosti,
  • objava neprimernih vsebin o sebi in drugih,
  • izvajanje nasilja nad drugimi,
  • pretirana komunikacija.

imageVse bolj je izrazit fenomen »izgube dvorišča». Za otroštvo prejšnjih generacij otrok je bilo značilno druženje z vrstniki na dvorišču, kar je bilo zelo pomembno. Učili so se odnosov, socializacije, gradili so prijateljske vezi, se preizkušali, prilagajali. Tega več ni. Otroci vse več časa preživljajo pred televizorji in računalniki, varno za zidovi naših domov, vendar nikakor stran od vseh nevarnosti, saj jim je nasilje na zaslonu dosegljivo na klik. (povzeto po Medved Cvikl, B., Otrok in družina: Otroci in digitalni mediji)

Raziskav o tem, kako predšolski otroci razumejo in doživljajo nasilje na zaslonu, za-enkrat še ni veliko. Dokazano je, da otroci dojemajo nasilje na zaslonu drugače kot odrasli. Zaznavanje nasilja je povezano s starostjo otroka in s kontekstom prikazanega nasilja. Mlajši otroci razumejo nasilje kot fizično nasilje s hudimi posledicami. Šele pri petih do šestih letih so tudi sposobni uporabiti znanje, prepričanje in mišljenje realnega sveta ter določiti verodostojnost tega, kar gledajo, ter si ustvariti lastno mnenje.

Poleg negativnih psiholoških vidikov digitalnih medijev je treba poudariti še negativne poglede na fizični razvoj otroka, kot so: slabša motorika, koordinacija, prožnost telesa ter debelost.

3. Varovanje image

Z vidika informacijske varnosti si najverjetneje zastavljate sledeča vprašanja:

  • Kje so shranjena gesla: v datoteki, na mobilniku, morda celo na listku v denarnici ali nalepljena na računalniku?
  • Koliko gesel imamo in kako pogosto jih je potrebno zamenjati?
  • Ali izklopimo računalnik, ko zaključimo delo?
  • Kako je poskrbljeno za informacijsko varnost in kako bi jo lahko izboljšali?

Odrasli naj omejujemo in pojasnjujemo

Negativne posledice, ki se lahko pojavijo ob uporabi digitalnih medijev, so največkrat predvsem posledica neustrezne uporabe. Odrasli smo tisti, ki moramo vedeti, da je bistvo vzgoje pripravljenost in potrpežljivost biti v aktivnem vzajemnem odnosu z otrokom, mu prisluhniti, se z njim pogovarjati tudi o televizijskih in računalniških vsebinah. Nikakor ne smejo biti digitalni mediji nadomestilo za aktivno preživljanje časa z otrokom, ker bodo takrat negativni učinki večji od pozitivnih. Če pa digitalne medije uporabljamo kot dopolnilo pri skupnem preživljanju časa in aktivnem učenju otrok skozi igro, bo učinek navdušujoč, saj ne smemo pozabiti, da je za mlajše otroke najpomembnejša igra.

imageStarši nudijo otroku varnost, zavetje, sprejetost ter ljubezen. Na podlagi tega v otrocih raste zavest pripadnosti, občutek varnosti, sprejetosti in pozitivna samopodoba. Otrok postaja osebnost tako, da skozi družbeno dinamiko oblikuje svoj pogled na svet in sistem vrednot; preverja in prihaja do svojih osebnih spoznanj. Dom tako pomaga otroku, da odraste v harmoničnega človeka, ki je sposoben živeti zadovoljno ter uravnoteženo življenje, skratka, nauči jih oblikovati harmoničen odnos do sebe, do ljudi in do sveta (Merljak, 1995, str. 75).

Aktivno sodelovanje staršev z učiteljem in obratno ima na otroke pozitiven vpliv. To se kaže v bolj­ših učnih navadah, počutju v šoli, učnem uspehu, motivaciji za šolsko delo, zmanjšanju disciplinskih težav. Za otroke je aktivno sodelovanje staršev z učiteljem znak, da starši cenijo izobraževanje ter da jim ni vseeno, kaj se dogaja v šoli in se zanimajo za njegovo delo (Pušnik, 2000, str. 36).

Veliko pozornost v vseh šolskih dejavnostih namenjamo varnosti na spletu in etiki komuniciranja. V ta namen pripravljamo razne delavnice, tematske razredne ure, predavanja za učence in starše. Vsako leto se pridružili aktivnostim ob Dnevu varne rabe interneta.

S prvošolci pa smo skupaj pripravili tudi igro, podobno človek ne jezi se, kjer jih na določenih poljih čaka nagrada ali kazen.

image
Slika 2. Naredili smo igro – bonton na računalniku
(vir: arhiv OŠ Križe)

imageZ učenci se pogovarjamo, kaj je internet, kaj počnemo na spletu, zakaj nas to skrbi, kje so pasti, kako si lahko pomagamo …

Slika 3 – v razredu
(vir: arhiv OŠ Križe)

  Opozorimo jih na:

  • uporabo gesel,
  • nalaganje vsebin, slik, posnetkov … – DOBRO premisli preden objaviš,
  • ne verjemi vsemu, kar najdeš na spletu – preveri podatke,
  • ne pošiljaj verižnih pisem – niso čudežna,
  • če te kdo nadleguje, piše neprimerne vsebine – TAKOJ povej,
  • preveri, če je za imenom res oseba, ki jo poznaš,
  • ne zamenjaj računalnika in igric za prijatelje na dvorišču.

Z oddelki podaljšanega bivanja se večkrat odpravimo v računalniško učilnico in si pogledamo internetno stran www.safe.si in se o njej pogovorimo.

Facebook

Veliko učencev je prijavljenih v različne socialne mreže, največ pa na Facebook. Zato se zimage učenci pogovarjamo, kako lahko zaščitijo svoj Facebook profil in posledično tudi svojo spletno identiteto. Pet ključnih nasvetov, ki pripomorejo k večji zaščiti našega profila, nastavitve pa nam ne bodo vzele več kot 10 minut časa.

Slika 4. Učenci komunicirajo
(vir: arhiv OŠ Križe)

Omogočite varno (HTTPS) povezavo

Varna povezava pomeni, da je povezava med brskalnikom in strežnikom šifrirana.

Ustvarite močno geslo

Vaše geslo naj bo dolgo vsaj 8 znakov in naj vsebuje male in velike črke ter številke. (ne uporabljajte gesel, ki jih je lahko uganiti, npr. ime in priimek, imena otrok, datum rojstva in kombinacije teh podatkov)

Preverite nastavitve zasebnosti

Pozorno izbirajte podatke, slike in video posnetke, ki jih boste objavili.

Obvestilo o dostopu do vašega profila iz druge naprave

Dobrodošla je tudi nastavitev prejemanja obvestila po elektronski pošti, če se kdo prijavi v vaš račun iz druge naprave. Če se vedno vpisujete v Facebook račun npr. s svojim osebnim računalnikom in pametnim telefonom, ju ustrezno poimenujete. Kadarkoli pa se bo kdo poskušal prijaviti v vaš profil z druge naprave, ki ni na seznamu, boste o tem prejeli elektronsko sporočilo.

Aktivirajte 2-faktorsko avtentikacijo

(Avtentifikacija je v računalništvu proces, v katerem se mora strežnik prepričati, da je uporabnik zares tisti uporabnik, za kogar se predstavlja, da je.)

Ob prijavi v svoj profil iz neznane naprave boste vnesli tudi kodo, ki vam jo bo Facebook poslal v SMS sporočilu.

4. Kje najdemo pomoč

Na spletu najdemo tudi veliko strani, kjer najdemo pomoč in odgovore na temo varne rabe spleta, bontona na spletu in nasvete, kako ravnati v določeni situaciji.

5. Zaključek

Kaj torej narediti?

Zaščita računalnika:

  • antivirusni in antispam programi,
  • filtri,
  • omejitev dostopa do spletnih strani,
  • skrb za gesla.

Vzgoja

  • skupno delo in učenje na računalniku,
  • pogovori,
  • spremljanje otroka,
  • informiranost in izobraževanje,
  • sodelovanje staršev in učiteljev.

Programi za omejevanje uporabe računalnika

  • Smart Shutdown,
  • kot dodatek lahko v BIOS sistemu določite geslo za vklop računalnika,
  • Windows – omejitev vstopa,
  • Watchdog

Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem vsakdanjem delu. Vedno pogosteje jih morajo uporabljati tudi otroci, saj to od njih pričakuje šolski sistem. Pomembno je, da odrasli otroku prisluhnemo in poskušamo razumeti namen in upravičenost uporabe računalnika. Delo z računalnikom bi namreč lahko razdelili na učenje in zabavo. Če otrok računalnik pretežno uporablja za iskanje informacij, ga pri tem ni smiselno omejevati.

Pomembni je, da otroke in vse uporabnike opozorimo na spletni bonton – etiko, ki pomeni vzorno vedenje na internetu in tak odnos do drugih ljudi, kot ga želiš zase. Ne smemo pozabiti, da so na drugi strani resnični ljudje.

Digitalni mediji torej DA. VSI pa moramo paziti, da računalnik ne zamenja branja pravljic, reševanja nalog v otroških revijah, sprehodov v naravo, pogovorov in igre s sovrstniki. Idealno pa je, da z otrokom dosežemo dogovor, ki ga bo spoštoval brez nadziranja in omejevanja.

Viri

  1. Merljak Bratuš, A. (1995). Razmišljanje o sodelovanju med šolo in starši. Šentviška pedagogika, 2, 73-89.
  2. Pušnik, M. (2002). Vloga razrednika v našem šolskem sistemu. V: Pušnik, M. (Ur.), Razrednik v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 7-64.
  3. Spletna stran: Medved Cvikl, B. Otrok in družina: Otroci in digitalni mediji, Pridobljeno, 10.7.2016
  4. Spletna stran: http://www.safe.si/ Pridobljeno, 5. 8. 2016
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.