Spodbujanje jezikovne zmožnosti v predšolskem obdobju

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

Govor se začne razvijati ob rojstvu in njegov najintenzivnejši razvoj poteka v predšolskem obdobju. Zato je pozornost vzgojitelja v skupini v razvoju govora ključnega pomena, tudi za prepoznavanje govorno-jezikovnih motenj pri otroku.

Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih , s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih zgodbah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah, itn. (Kurikulum, 1999, str. 31).

V skoraj vsaki skupini je nekaj otrok z govornimi težavami. Le-te se povezujejo s samo motoriko govornih organov. Zaradi slabše motorike govoril opažam, da ima nekaj otrok neustrezno izreko glasov, izpuščanje glasov, popačen govor … V oddelku poudarjeno izvajam igre za razgibavanje govornega aparata. Igre se izvajajo na prijeten način, otroke pritegnejo in jih zabavajo. Ob igrah so sproščeni in hkrati pozorni. Sproščeni zato, ker jih igre zabavajo, pozorni pa, ker jim predstavljajo izziv. Ta hkratni proces je pa najboljše orodje za učenje. Otrok ne silim, da aktivnost že prvič naredijo pravilno, raje jih pohvalim in jih ob naslednji aktivnosti opozorim na pravilnost igre. Ob igrah otroci poslušajo navodila, jih izvajajo, rešujejo probleme, čakajo, da pridejo na vrsto … Igre so razvojno primerno izbrane in niso pretežke. Otroci v vrtcu se igrajo znova in znova in s tem utrjujejo spretnosti. Z igrami, ki razvijajo jezikovne zmožnosti, seznanim tudi starše na roditeljskem sestanku z namenom, da lahko otrok tudi sam, tudi brez njihove pomoči, razvija pismenost.

Izvajali smo:

• VAJE PIHANJA – MED IZGOVORJAVO POSAMEZNIH GLASOV POMAGAJO KREPITI USTREZNO IZPIHOVANJE.

1. PIHANJE V KOSMIČ VATE, KI JE NAVEZAN NA VRVICO.

Pri igri so bili otroci aktivni in motivirani. Trudili so se, da je vata ves čas nihala. Dodali smo še odmor, v katerem so opazovali nihanje vate in s tem krepili očesne mišice. Pri tej igri otroci niso imeli težav.

 

2. PIHAMO BARVE RAZLITE NA PAPIRJU.

Pri tej igri je nekaj posameznikov sprva potrebovalo dodatna navodila, saj so v slamico poleg pihanja dodajali slino. Po nekaj poskusih so razpihovali le barvo. Opazili sva, da so imeli sprva težave tisti otroci, ki izrekajo popačene šumnike in sičnike. Otroci so bili pri dejavnosti ves čas aktivni.

 

• VAJE USTNIC – PRI IZGOVORJAVI PRAVILNIH GLASOV JE USTREZNA GIBLJIVOST USTNIC NEPOGREŠLJIVA

1. POŠILJAMO POLJUBČKE SOSEDU, PRIJATELJU.

Igra je potekala v sproščenem in nasmejanem duhu. Sprva so pošiljali sosedu, ko sem podala novo navodilo, da ga pošljejo prijatelju so bili v dilemi, komu ga poslati, saj imajo že več dobrih prijateljev. Ob tem je bilo opaziti socialno noto, ko so na koncu igre opazili tiste otroke, ki še niso dobili poljubčka. Težav pri igri glede gibljivosti ustnic ni bilo opaziti.

2. Z USTNICAMI PRIJEMAMO LISTIČE IN JIH PRENAŠAMO.

Igra je potekalo tako, da so najprej zmečkali lističe in jih potem z ustnicami prenašali iz ene v drugo škatlo. Igra jim je bila zanimiva, težave so bile, ko so se lističi prilepili na ustnico. Odpravili so jih z jezikom, saj rok niso smeli uporabljati.

• ZAZNAVANJE IN RAZLOČEVANJE GLASOV

1. KDO SE OGLAŠA?

A5Otroci sedijo v krogu, prvega poslušalca se je določilo z izštevanko. Otroci so ob prvi ponovitvi razumeli navodilo. Otrok, ki je bil izbran z izštevanko je legel na tla in ga pokrili z odejo. Drugi otrok je previdno sedel in ga poklical ležečega po imenu. Ta je moral ugotoviti, kdo ga kliče in ga poimenovati. Večina otrok je že ob prvem poskusu razločila glas otroka in ga pravilno imenovala. Ostali otroci so aktivno sodelovali in bili ves čas v pričakovanju.

2. POMANJŠEVALNICE.

A6Otrok je izbral iz košare dva predmeta, enega je dal v veliko škatlo in ga poimenoval pravilno, drugega pa je dal v majhno škatlo in ga poimenoval s pomanjševalnico. Po prvi izvedbi je imela večina otrok težave s pomanjševalnicami, s ponovitvami so se težave odpravile. Tudi, če so že »napačno« izgovorili, so se sami slišali in popravili. Pri dejavnosti so bili ves čas aktivni in motivirani.

3. URJENJE OTROKOVEGA SPOMINA, POZORNOSTI IN KOLIČINSKE PREDSTAVE

IGRA “ZAPRI OČI”

A7o KAKO JE OBLEČEN?

Otrok pogleda otroka, kako je oblečen, potem zapre oči in pove, kaj ima na sebi. Večina otrok je opazila in poimenovala osnovne kose oblačil, nekaj otrok me je zelo presenetilo, ker so opazili malenkosti, kot so npr. barva napisa, ipd.

o UGOTOVI, KAJ MANJKA?

Predmete, ki so bili v obroču, so poimenovali, potem so zaprli oči in poskušali ugotoviti, kateri predmet je skrit. Nekaj otrok je potrebovalo več časa za ugotovitev, nekaj otrok je potrebovalo pomoč, usmeritev, zakaj se predmet uporablja. Nekaj otrok je takoj ugotovilo, kaj manjka. Postopoma smo povečali težavnost z večjim številom predmetov.

· UGANKE

1. ISKANJE REŠITVE

A9Pri postavljanju ugank vzgojiteljice je sprva le en otrok ugotovil vse rešitve. Postopoma so bili pri ponovitvah uspešnejši tudi ostali. Vsi otroci so bili ob pravilni rešitvi pohvaljeni. Otrokom je bilo postavljenih vse več novih ugank. Ugotavljam, da so bile uganke primerno zahtevne.

 

2. SESTAVLJANJE UGANK

V nadaljevanju smo se igrali bolj zahtevno nalogo, ko je otrok otrokom postavljal uganke. Tudi pri tej nalogi je najprej razumel in izvedel navodilo le en otrok. Ob ponovitvah iste naloge je navodilo razumelo in izvedlo vse več otrok. Nekateri posamezniki so sprva pri sestavljanju svoje uganke že povedali rešitev, ki je bila del besedila uganke.

A10Ob sestavljanju ugank so bili pohvaljeni in pohvalo pozitivno sprejeli. Ugotavljam, da tudi ta igra ni bila prezahtevna.

Ob zaključku dejavnosti smo naredili refleksijo na izvedene dejavnosti. Otroci so odgovorili:

Meni je bilo najbolj všeč, ko smo z ustnicami papirčke dajal, to mi je bilo najbolj všeč.

Ko sem pihal v vato.
Ko sem pihal v slamico.
Ko se obrneš pa rečeš, kakšno majico imaš.
Poljubčki.
Ko smo cmoke dajal, pa z listki v škatlo dal.
Tisto, k sem kužata vzela pa sestavila uganko.
Ko si skrila igračo in si potem ugotovil, kaj manjka.
Všeč mi je bilo, ko smo vato pihal.
Igra Osliček mi je bila zelo všeč.
Ko smo se igrali oslička.
Ko smo s slamco pihali.
Ko smo s slamco pihali.
Ko smo papirčke dajali v škatlo.

Govorni razvoj v predšolskem obdobju je ključnega pomena. Vzgojitelji se moramo zavedati, da predšolski otrok v vrtcu preživi del dneva, ki je lahko večji od deleža, ki ga aktivno preživi s svojimi starši. Zato moramo vzgojitelji prepoznavati in ukrepati v primeru govorno-jezikovnih motenj. Ne sme nam biti vseeno, kako se bo govor razvijal in kakšna je naša vloga pri razvoju. Poleg ustrezne strokovne usposobljenosti mora vzgojitelj otroku prisluhniti, kar je pomemben dejavnik za pravilen postopek v primeru zaznavanja govorno-jezikovnih težav.

Vloga vzgojitelja je, da smo otroku govorni model, da zagotovimo, ustvarimo bogato okolje, ki spodbuja govorno-jezikovni razvoj. Pripraviti je potrebno igralnico in dejavnosti, ki so zanimive za vse otroke, ki bo bogatila otrokove izkušnje. Vzgojitelj mora tudi vrednotiti otrokov govor, mu pustiti čas za izražanje in se seveda z njim pogovarjati.

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
  2. Simbolno okolje kot podpora razvoju pismenosti; Dr. Ljubica Marjanovič Umek.
  3. Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: Razvoj in spodbujanje; dr. Ljubica M. Umek.
  4. Predavanje go. Barbare Baloh.
  5. Interna literatura (zapiski s študijskih skupin).

Fotografije Brigita Hočevar

Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.