Spodbujanje motoričnih dejavnosti in kognitivnih procesov

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

V posameznih starostnih obdobjih in v različnih okoljih se učimo na različne načine – spontano, načrtno, individualno, v skupinah, pod mentorstvom … Ker znanje, ki ga z učenjem usvojimo, prispeva h kakovosti našega življenja, je pomembno, kdaj in kako se učimo. Danes v stroki prevladuje stališče, da z učenjem ne gre ne prehitevati ne zamujati. Najbolje je »izkoristiti« tiste prave trenutke za učenje, če želimo, da bo čim bolj učinkovito ter da bo vodilo h kakovostnemu znanju. Tako je obdobje prvih let otrokovega življenja najprimernejše za razvoj govora in za usvajanje osnovnih gibalnih spretnosti.

Odrasli imamo v obdobju otrokovega učenja odgovorno nalogo: otroka pri različnih učnih dejavnostih varujemo, spremljamo, spodbujamo, po potrebi tudi usmerjamo. Nadvse pomembno je, da smo občutljivi oziroma odzivni za morebitne posebnosti otrokovega učenja, še posebno za njegovo motiviranost pri učenju. To pomeni, da opazimo in upoštevamo vse tisto, kar otroka zanima, pritegne njegovo pozornost.

Ta članek je nadgradnja dejavnosti in ciljev z navijalko, kot didaktičnim materialom.

 

Igro POTOVANJE NAVIJALKE PO TELESU smo nadgradilii z IGRO: KAJ JE DRUGAČE?

Otrok stoji z navijalko v roki. Drugi otrok ga pogleda in se obrne stran, potem spremeni položaj navijalke in drug otrok mora ugotoviti kaj je drugače.

CILJI

  • Razvijanje metaspomina,
  • Razvijanje sledenja z očmi,
  • Razvijanje koncentracije, pozornosti,
  • Razvijanje orientacije na telesu.

Moja opažanja:

1. Zaradi zahtevnosti smo igro izvajali v manjši skupini. Otrok je določil drugega otroka, ki je moral ugotovi, kaj je drugače. Potem so se še preizkusili v hitrosti, tisti, ki je prvi ugotovil spremembo položaja navijalke je bil naslednji izvajalec. Igra je potekala nemoteno, otroci so bili aktivni in so prepoznavali spremembe položaja navijalke. Zelo opazen je bil pogled otroka na prvi položaj navijalke in potem na spremenjen položaj navijalke. Le deklica, ki je sicer mlajša pa vendar zelo uspešna pri miselnih izziv je postavljala drugo postavitev na mesta, katere tudi sama ni znala poimenovati. (Zapestje, gleženj, ličnica, tilnik.) Deklica je dobila navodilo, da naj da navijalko na mesto, ki ga zna tudi sama poimenovati.

Ob igri so otroci govorili:

»Prej je bila navijalka na glavi, zdaj je na trebuhu.«
» Prej je bila navijalka na nogi, zdaj je za hrbtom.«

2. Igro smo nadgradili z dvema in potem še s tremi barvami navijalk. Otrok je poleg položaja spremenil tudi barvo navijalke. Tudi tokrat je potekla igra v manjši skupini. Otrok je določil drugega otroka, ki je moral ugotovi, kaj je drugače. Tudi potem so se preizkusili v hitrosti, tisti ki je prvi ugotovil spremembo položaja navijalke, je bil naslednji izvajalec. Igra je potekala nemoteno, otroci so bili aktivni in so prepoznavali spremembe položaja navijalke. Tudi tokrat so bili zelo opazni pogledi otroka na prvi položaj navijalke in potem na spremenjen položaj navijalke.

Ob igri so otroci, ki so imeli v rokah navijalko govorili:

»Zdaj sem postavil na nogo. Zdaj se pa obrnite. Kaj je drugače?«

Če otrok ni povedal obeh sprememb, torej položaja in barve navijalke je otrok še rekel:

»Še kaj?« »Ja, res je.«

Otrok, ki je ugotavljal spremembe je govoril:

»Prej si imel na nogi, zdaj pa na glavi, prej je bila rdeče, zdaj pa modre navijalke.«

Pri tej izvedbi so me pozitivno presenetili z vprašanjem:

»Še kaj?«, kar je otroka popeljalo do popolne rešitve.

Igro NAVIJANJE NAVIJALKE NA VRVICO smo nadgradili s cilji:

  • Razvijanje grafomotoričnih gibov,
  • Razvijanje iznajdljivosti,
  • Razvijanje preciznosti,
  • Razvijanje koncentracije,
  • Sledenje z očmi,
  • Medsebojna pomoč.

Tokrat sem ponudila škatlo z navijalkami in jih spodbudila k igri.

1. Kmalu so navijali več navijalk na vrvico. Ob navijanju so opazovali vrstnike in jih poskušali posnemati. Število navijalk so postavili v ospredje. Navijalke so preštevali. Zaradi tega je prišlo proti koncu igre do manjšega zapleta zaradi navijalke med dvema deklicama, ki ga je rešila tretja deklica z izštevanko. »An ban pet podgan … potem boš Tisa pa Nini dala.« Kljub temu so tako, kot pri prvi izvedbi igre navijalke zanihali in jim sledili z očmi.

Med otroki je potekala sproščena komunikacija:
»lej, kaj mi je uspelo«,
»kako preprosto je«,
»ej, ne gre«,
»poskusi tako«,
»veš kaj, kaj je Iza rekla« ,

in izmišljanje pesmice:
»kokokokokoko«.

Deklica, ki je navijalko navila zelo visoko, ji je »ušla« izpod rok. Nekaj časa je premišljevala, kaj naj naredi. To težavo je opazila tudi druga deklica

«k ne dosežeš, vidiš, kaj si pa dala tako visoko«.
Sledil je predlog, kako rešiti navijalko »poskoči«.

Deklica se je obrnila po pomoč vzgojiteljici.

Ker sem ji odgovorila z vprašanjem

»kaj pa zdaj?«, je druga deklica predlagala, da naj vzame stol.

Tudi prinesla ga je. Deklica se je podvizala na stol in ujela nihajočo navijalko. Igra se je v sproščenem vzdušju nadaljevala.

2. Sledila je igra zadevanja balona z navijalko. Ob balonu je bil privezan zvonček, ki se je oglasil ob zadetku. Otrok je toliko časa metal, dokler ni zadel balona in zaslišal cinglanje zvončka. Otroci so metali z dominatno roko, to je desna, le eden deček je z levo, ker je tudi sicer levičar. Bili so dokaj precizni, niso potrebovali veliko metov za uspešen zadetek. Prisotna je bila tudi »očesna gimnastika« in koncetracija.

3. Izvajali smo tudi igro, puščanje sledi z navijalko na plakatu. Najprej prosto, potem še po določeni poti. Navijalko se je povaljalo po barvi. Nato so z valjanjem navijalke nadaljevali po plakatu in za sabo opazovali puščanje sledi. Večina otrok je med prsti spretno vrtela navijalko, nekaj otrok pa je sprva navijalko le vleklo po plakatu. Z vajo so usvojili gibe, ki so bili potrebni. Ob tem pa so razvijali tudi orientacijo na listu. »Zdaj sem zgoraj, zdaj pa še spodaj«.

Igro FRIZER: AKTIVNI PLAKAT smo nadgradili s cilji:

  • Razvijanje metaspomina,
  • Razvijanje grafomotoričnih gibov,
  • Razvijanje prebralnih sposobnosti,
  • Razvijanje sledenja z očmi,
  • Razvijanje koncentracije, pozornosti,
  • Sledijo navodilu “branja” s plakata od leve proti desni,
  • Razvijanje orientacije na telesu.

1. Igro smo nadgradili z več slikami. Vsi otroci so prepoznali in uspešno nalepili vse slike. Tokrat so ob zaključku uspešnost plakata preverjali otroci. Otrok je na plakatu pokazal posamezne slike, ki so sledili, drug otrok pa je na svojem plakatu preveril ali ima posamezno sliko. Nekateri posamezniki so bili zelo spretni, ti so čutili tudi zadovoljstvo, nekaj pa je potrebovalo pomoč odraslega.

2. Z namenom razvijanja metaspomina smo igrali z NAVIJALKAMI IN JIH POSTAVLJALI V RAZLIČNE POSTAVITVE. Najprej sem postavila tri, potem štiri navijalke v določeno postavitev jaz. Otroci so naredili enako postavitev ob gledanju. Ob tem so se pri določenih pojavljale težave, da navijalke niso mirovale ampak se podirale. Z vztrajnostjo in željo po uspehu so uspeli.

 

3. Sledila je nadgradnja, POSTAVITEV PO SPOMINU. Postavila sem postavitev in otroci so dobili navodilo, da si jo zapomnijo. Svojo postavitev s tremi navijalkami sem podrla in otroci so jo morali po spominu postaviti tako, kot sem jaz. Sprva je bilo nekaj otrok uspešnih. S ponovitvami, zbranostjo in dobro koncentracijo so vsi uspešno postavili postavitev po spominu.

4. Za razvijanje metaspomina, koncentracije, pozornosti sem ponudila otrokom igro, UGOTOVI, KAJ MANJKA? Na mizo smo dali nekaj predmetov, ki smo jih skupaj poimenovali. Dobili so navodilo, da bom z večjim kosom blaga vzela en predmet, oni pa morajo ugotoviti, kateri. Tisti, ki ugotovi, dobi žig z otroškim motivom na svoj listič.

Zaradi zahtevnosti igre smo jo izvajali v manjši skupini. Tukaj so prišli v ospredje miselno močnejši otroci, še posebej deklica E in ostali otroci skoraj niso imeli možnosti priti v ospredje. Po treh zaporednih uspehih otroka v določeni skupini, je ta dobil nalogo in dajal žige. Otroci so bili nad žigi še dodatno motivirali.

Z uspešnostjo otrok smo igro nadgradili z dodajanjem predmetov. Potrebovali so le nekaj več časa, da so ugotovili, kaj manjka.

Igro SPROSTITEV OB MASAŽI smo nadgradili s ciljem:

  • Umirjanje, sproščanje otrok,
  • Razvijanje grafomotoričnih gibov.

Tokrat so otroci sedli v krog in prejeli navijalke. Vsak otrok je drugega otroka masiral z navijalko. Ob masaži so poslušali umirjeno afriško glasbo. Otroci so bili umirjeni in sproščeni. Po končani glasbi so navijalko odložili v škatlo.

Ob spremljanju in zapisovanju otrokovega napredka ob različnih igrah in situacijah ter od njih samih so bile dejavnosti nadgradnja osnovnim dejavnostim, ki smo jih izpeljali. Zato je zelo pomembno opazovanje otroka. Rada bi še poudarila, da je bila zelo pomembna tudi priprava učnega okolja. Načrtovano je bilo glede na ustreznost otrokovim interesom in sposobnostim. Okolje v vrtcu se je povezovalo z otroku znanim, domačim okoljem. Otroci so bili med seboj ves čas v interakciji z drugimi.

Literatura:

  1. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana:Ministrstvo za šolstvo in šport in ZavodRS za šolstvo.
  2. Simbolno okolje kot podpora razvoju pismenosti; Dr. Ljubica Marjanovič Umek.
  3. Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: Razvoj in spodbujanje; dr. Ljubica M. Umek.
  4. Predavanje go. Barbare Baloh.
  5. Interna literatura (zapiski s študijskih skupin).
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.