Navijalka, didaktični pripomoček

za razvijanje grafomotoričnih gibov, prvi del

brigita_hocevar

Brigita Hočevar

V prispevku predstavljam nekaj igralnih vaj, ki razvijajo predbralne sposobnosti in predpisalne spretnosti za otroke v oddelkih od tretjega leta naprej. S sodelavko sva pogosto zalotili deklice pri urejanju frizure pred ogledalom. To je bilo izhodišče za spoznavanje s poklicem frizer. V ospredju je bilo področje družbe v povezavi z jezikom in gibanjem. Z igro svinčnik na sredino so otroci povedali, kaj že vedo o poklicu frizer. Deklica je povedala, da je njena mamica frizerka in odločili smo se, da ji napišemo vabilo za obisk v skupino. Mamica se je vabilu z veseljem odzvala. Predstavila je frizerske pripomočke in ob pomoči hčerke urejale frizure. Otroci so bili navdušeni, še posebej nad bleščicami in lasnimi nalepkami. K povabilu za sodelovanje smo pozvali tudi ostale starše, da so prinašali predmete na našo temo. Odziv je bil zelo dober. Skupaj smo uredili frizerski kotiček in se ob tem seznanjali s pravili rokovanja s frizerskimi pripomočki. Poimenovanje predmetov smo urili z različnimi igrami, ki so sledile še ostalim ciljem.

IGRA: Podaj mi navijalko

SOCIALNO GIBALNA IGRA: s podajanjem in sprejemanjem navijalke so otroci razvijali grafomotorične gibe z obema rokama in ob tem utrjevali vljudnostna izraza izvoli in hvala. Ob igri se je razvijala tudi koncentracija.

Ob začetku dejavnosti otroci s podajanjem niso imeli težav. Podajali in prejemali so lahko z levo ali desno roko. Težave so se pojavile z vljudnostnima izrazoma, večina je lahko izgovorila le enega. Po vsakodnevni ponovitvi so vsi otroci osvojili oba vljudnostna izraza.

Kasneje smo igro nadgradili z podajanjem leve in desne roke. Ker otroci ne poznajo, kaj je leva in kaj desna roka, smo desno roko označili s piko, levo pa skrili v žep. Tako je otrok navijalko podajal najprej z desno roko, nato pa še z levo. Sprva smo se ustavljali pri večini otrok, ali drži v pravi roki ali ne. S ponovitvami so nadgradnjo dejavnosti usvojili in bili ves čas aktivni. Ob igri so opazovali sebe in druge ali so prijeli in podali navijalko s pravo roko, če ne, je bil ta otrok tudi opozorjen.)

Igro smo nadgradili, otrokom sem dala izziv, da premislijo, kako si lahko še podajo navijalko. Dobili smo smiselne predloge. Podajanje navijalke za hrbtom, nad glavo, s kroženjem okoli trebuha, s kroženjem okoli noge in s postavljanjem navijalke na kazalec. Pri prvih ponovitvah je imelo nekaj posameznikov manjših težav, kako na sebi izvesti določen gib ali gibe.

S ponovitvami so gibe usvojili.

Potovanje navijalke po telesu

RAZVIJANJE ORIENTACIJE NA TELESU: otroci so po navodilu polagali navijalko na določen del telesa.

Že pri prvi igri so vsi otroci razumeli navodilo in brez težav polagali navijalko po telesu. Če posamezniki navodila nebi razumeli, bi jih s ponovitvami usvojili. Ves čas so bili v pripravljenosti, da čim prej izvede novo postavitev.

Igro smo nadgradili, da je posamezni otrok podajal navodilo za premik navijalke. Večina otrok je bila navdušena nad vodenjem, njihov nastop je bil samozavesten. Po pravilnosti izvedbe posameznih položajev na telesu lahko trdim, da imajo vsi otroci že dobro razvito orientacijo na telesu.

Navijanje navijalke na vrvico

RAZVIJANJE PREDPISALNIH SPRETNOSTI IN GIBANJE OČESA: otroci so navodilo razumeli in poskušali navijati navijalko na volno.

Moja opažanja:

Večina otrok je bila že ob prvem poskusu zelo spretna, nekaj posameznikov je potrebovalo več časa. Po ponovitvah so navijalko vsi spretno navijali in jo z navdušenjem nihali. Nihajoči navijalki so sledili z očmi. Ob tem se je očesna leča ves čas prilagajala. Omenjeni fiziološki proces se namreč razvija z aktivnostjo oči s hitrimi gibi, s sledenjem premikajočemu se predmetu, njegovim približevanjem ali odmikanjem. Med otroki je potekala komunikacija (»poglej, kako sem navil visoko«, »poglej, kako se gunca«, »poglej, kako se niha«, »pazi, ne smeš preveč zanihat, ker se potem stene dotika«, »poglej, moja se pa vrti«)

Zaradi samostojnosti otrok po ponovitvah sva bili s sodelavko opazovalki ni bilo potrebno vključevanje v dogajanje oziroma ponavljanje pravil. S sodelavko sva opažali zelo velik interes otrok, izjemno motiviranost, aktivnost …

FRIZER: Aktivni plakat

RAZVIJANJE PREDBRALNIH SPOSOBNOSTI, PREDPISALNIH SPRETNOSTI, SPODBUJANJE METASPOMINA TER SLEDENJE OČESA: otrok si je na plakatu, ki je bil prilepljen na steno izbral posamezno sliko. Sliko s plakata je moral po spominu čim prej „prepoznati” pred seboj na mizi in jo prilepiti na list.

Moja opažanja:

Pri hitrem iskanju slik na mizi, se je moralo oko neprestano prilagajati. Nekaj otrok je sprva počasi prepoznavalo slike, kasneje teh težav ni bilo opaziti. Všeč mi je bilo, ker so bili otroci kljub številčnosti slik vztrajni in motivirani za dejavnost. Dejavnost so vsi končali. Ob zaključku smo še skupaj preverili ali imajo na svojem listu vse slike iz plakata in tako ponovno aktivirali metaspomin in očesno lečo.

Risanje po moki

RAZVIJANJE PREDPISALNIH SPRETNOSTI: otrok je risal po moki v pladnju, najprej s prstom, nato pa še s čopičem in barvico. Risali so prosto ali po navodilu. Pri prostem risanju so bili bolj ustvarjalni. Po končani dejavnosti je otrok pladenj stresel in risba se je zbrisala. Nato je ponovno risal. Pri dejavnosti so bili otroci vztrajni. Otroci, ki so bili manj spretni pri risanju so na tleh pustili nekaj več sledi moke.

Obešanje perila

RAZVIJANJE KOORDINACIJE OKO ROKA: otroci so krpico po »pranju« obesili na vrvico in pripeli s ščipalko. Pri pripenjanju je imela večina otrok težave, po vztrajnem poskušanju so bili uspešni. Opazili sva tudi medsebojno pomoč in komunikacijo.)

 

Sprostitev ob masaži

SPROSTITEV V PARU OB GLASBI: otrok si je poiskal prijatelja in se z njim v paru usedel na blazino. Ob umirjeni afriški glasbi je masiral prijatelja po laseh s krožnimi gibi. Že pri prvi sprostitvi so se otroci popolnoma umirili in uživali. Menjava parov je potekalo tiho in tako je sprostitev potekala nemoteno naprej. Sprostitev smo izvajali vsakodnevno, otroci so se popolnoma prepustili glasbi in roki prijatelja.)

Literatura:

  • Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana:Ministrstvo za šolstvo in šport in ZavodRS za šolstvo.
  • Simbolno okolje kot podpora razvoju pismenosti; Dr. Ljubica Marjanovič Umek.
  • Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: Razvoj in spodbujanje; dr. Ljubica M. Umek.
  • Predavanje go. Barbare Baloh.
  • Interna literatura (zapiski s študijskih skupin).
Oglasi

O autoru Pogled kroz prozor

Digitalni časopis za obrazovne stručnjake, pišu ga učitelji i nastavnici.
Ovaj unos je objavljen u Primjeri dobre prakse i označen sa , , , . Bookmarkirajte stalnu vezu.